Rešitev v sporu glede pokojnin znotraj nemške vladne koalicije ni na vidiku, vlada pa ne more računati na podporo opozicije. Zeleni nameravajo glasovati proti pokojninski reformi.
.jpg)
Jens Spahn (CDU) se sooča s težko nalogo organiziranja večine v Uniji glede pokojninske reforme. Kot vodja poslanske skupine mora zagotoviti podporo, pri čemer je že doživel neuspeh v preteklosti. Tokrat se zadeva zdi še posebej zahtevna.
CDU-jev politik Jens Spahn je v pogovoru s Pinar Atalay spregovoril o morebitni želji po otrocih, kar je precej neobičajno za politike.
Jens Spahn, vodja poslanske skupine CDU, si prizadeva za postopno vračanje sirskih beguncev. Poudarja predvsem deportacijo storilcev kaznivih dejanj in nevarnih posameznikov, v naslednjem koraku pa naj bi se prostovoljno vrnili tudi drugi upravičenci do zaščite.
Vodja poslanske skupine Unije, Spahn, je kritiziral podpredsednico poslanske skupine SPD, Wiebke Esdar, zaradi njene udeležbe na demonstracijah v Bielefeldu proti izjavam kanclerja Merza o "mestni podobi". Spahn je dejal, da "opozicija v vladi še nikoli ni delovala" in da ne razume njenega ravnanja.
Vodja poslanske skupine CDU, Jens Spahn, je branil izjave Friedricha Merza o migracijah in njihovem vplivu na podobo mest. Spahn trdi, da Merz le izraža, kar vsi vidijo, in dodaja, da kritika prihaja le od tistih, ki ne želijo videti realnosti.
V Bundestagu je potekala razprava o zakonu o vojaški službi, kjer je minister Pistorius izrazil pripravljenost na kompromise. Razprave so bile burne, vendar so se pojavili spravljivi toni med vladno koalicijo in opozicijo, kljub nesoglasjem glede poti do cilja. Minister Pistorius želi obvezno zdravniško testiranje celotne generacije.
Kancler Friedrich Merz (CDU) je v svoji izjavi v Bundestagu pred prihajajočim vrhom EU pozval, da mora Evropa okrepiti svojo vlogo kot 'mirovna sila'. Medtem pa se ni dotaknil teme ponovne uvedbe vojaške obveznosti, ki je bila v preteklih dneh pomembna tema.
Po več tednih pogajanj sta se Unija in SPD dogovorili o obsežni prenovi državljanske podpore (Bürgergeld) v Nemčiji. Jens Spahn iz Unije vidi v reformi začetek nove dobe politike trga dela. Kljub temu pa ostaja vprašanje, ali bo enotnost strank ostala trdna, ko bo zakonodaja prišla v konkretno fazo.
Vodja poslanske skupine CDU/CSU, Jens Spahn, pričakuje, da se bo upokojitvena starost v Nemčiji v prihodnosti postopoma dvigovala na 70 let. Čeprav trenutno ne želi odpirati razprave o tem, meni, da se bo starost za upokojitev, ki bo leta 2030/31 dosegla 67 let, morala dvigniti.
Vodja poslanske skupine CDU/CSU v nemškem Bundestagu, Jens Spahn, je izrazil zaskrbljenost glede porazdelitve bogastva v Nemčiji. Poudaril je, da tisti, ki že imajo premoženje, ga kopičijo še več, medtem ko bi morali imeti ljudje z nižjimi dohodki lažji dostop do ustvarjanja premoženja. Spahn je opozoril na težave, ki izhajajo iz te neenakosti.
Jens Spahn, vodja poslanske skupine CDU/CSU, trdi, da bi ga stranka AfD po morebitnem prevzemu oblasti prvega izročila političnemu pravosodju. Ta izjava je bila objavljena na spletnem mestu Apollo News, o njej pa so poročali tudi drugi mediji.
CDU-jev politik Detlef Gürth iz Saške-Anhalt je ponovno pred sodiščem zaradi izjav po smrtonosnem napadu afganistanskega prosilca za azil. Medtem pa Jens Spahn, vodja CDU/CSU v nemškem Bundestagu, izraža strah, da bi ga pod vlado AfD lahko preganjali.
Vladimir Putin je ponovil, da Rusija nima namena napasti Evrope in da je članstvo Ukrajine v EU sprejemljivo, medtem ko članstvo v Natu ni. Slovaški premier Robert Fico se je srečal s Putinom in se pogovarjal o dvostranskih vprašanjih in konfliktu v Ukrajini.
Voditelja koalicijskih frakcij, Jens Spahn (CDU/CSU) in Matthias Miersch (SPD), sta obiskala Kijev in obljubila nadaljnjo podporo Ukrajini pri obrambi. Nemški politiki so že večkrat obiskali Ukrajino v zadnjih treh letih in pol vojne, vendar je tokratni obisk edinstven.
V Nemčiji se CDU/CSU in SPD pripravljata na klavzuro v Würzburgu, kjer naj bi poskušali doseči nov začetek. Unija zahteva varčevanje na področju socialnih izdatkov, medtem ko SPD temu nasprotuje. Poleg tega se v okraju Artland že začenjajo priprave na županske volitve leta 2026, pri čemer se pojavljajo vprašanja o kandidatih SPD in CDU.
Nemška vlada je zavrnila poročilo ameriškega zunanjega ministrstva, ki Nemčiji očita omejevanje svobode izražanja in pomanjkljivosti v boju proti antisemitizmu. Predstavniki nemške vlade so poudarili, da v Nemčiji ne prihaja do cenzure in da je svoboda izražanja zagotovljena. Kljub temu pa Jens Spahn opozarja pred tabuiziranjem določenih tem.
Nemška vlada je zavrnila poročilo ameriškega zunanjega ministrstva, ki kritizira stanje človekovih pravic v Nemčiji, predvsem glede omejevanja svobode izražanja. Vodja poslanske skupine CDU, Jens Spahn, je prav tako zavrnil kritike ameriške vlade.
Vodja poslanske skupine CDU/CSU, Jens Spahn, je pozval k večji enotnosti v nemški črno-rdeči koaliciji, potem ko so bili prvi dnevi zaznamovani s turbulencami. Spahn, ki je bil deležen kritik s strani SPD predvsem zaradi spodletele izbire sodnikov, poudarja odgovornost koalicije in si želi več sodelovanja.
Friedrich Merz, vodja CDU, je po poročanju nemških medijev, kot so Welt, Junge Freiheit in Merkur, zbral ožje vodstvo stranke na posvetu, ki je potekal do poznih nočnih ur. Srečanje je sledilo dogodkom, kot so neuspešna izbira sodnika in sporna odločitev o delni ustavitvi izvoza orožja v Izrael. Medtem ko kanclerski urad srečanje relativizira, naj bi za zaprtimi vrati potekala burna razprava, še posebej ob slabih rezultatih anket za stranko CDU. Po poročanju naj na srečanju ni bilo Jens Spahna.
Po turbulentnih prvih 100 dneh nemške koalicije, v kateri sodelujejo stranke CDU/CSU in SPD, vodja poslanske skupine CDU/CSU, Jens Spahn, poziva k večji povezanosti. Razlog za to so napetosti, še posebej med Spahnom in SPD, ki so nastale po spodletelem izboru sodnika.
Odločitev nemškega kanclerja Merza o delni ustavitvi izvoza orožja v Izrael še naprej povzroča razprave v poslanski skupini CDU/CSU. Medtem ko nekateri, kot je parlamentarni direktor Bilger, pozivajo k sprejetju odločitve, jo drugi kritizirajo. Vodja poslanske skupine Spahn je stopil v bran Merzu in njegovo odločitev označil za sprejemljivo, hkrati pa si prizadeva umiriti spore. Kljub temu kritika iz vrst Unije ostaja prisotna.
Nemčija je začasno ustavila izvoz orožja v Izrael, ki bi se lahko uporabilo v Gazi. Medtem ko nekateri v tem vidijo konec nemške 'Staatsräson', zgodovinarji menijo, da je odločitev pravilna in v skladu z nemškimi vrednotami. Razkrito je bilo tudi, katere vrste orožja Nemčija prodaja Izraelu in katere uvaža.
Voditeljica SPD Bärbel Bas je izjavila, da je neuspešna izbira sodnika Frauke Brosius-Gersdorf pustila rane in da vidi "znatno potrebo po pogovoru" z Unijo. Dodala je, da je zaupanje v vodjo poslanske skupine Unije Jensa Spahna zaradi afere omajano.
Nekateri mediji poročajo o možnih povezavah med politikom CDU Jensom Spahnom in desničarskim medijskim portalom Nius, ki naj bi odražal njegove stališča. Portal naj bi financiral IT-milijonar Frank Gotthardt, ki naj bi bil v stiku s Spahnom in katerega podjetja naj bi imela korist od zdravstvenopolitičnih odločitev. V drugi novici je omenjena težka situacija Jensa Spahna v vlogi poslanskega vodje, kjer naj bi si po neuspeli sodniški izvolitvi privoščil le še eno napako.
Nemški politik Jens Spahn, ki se vidi kot prihodnji kancler, se je znašel pod pritiskom ne le zaradi afere z maskami, ampak tudi zaradi domnevnih povezav z milijarderjem Christianom Angermayerjem. Angermayer, ki naj bi bil blizu Trumpu in dobro povezan s Spahnom, je CDU doniral skoraj 300.000 evrov preko svojih podjetij. Kot investitor naj bi Angermayer posredno profitiral od milijonskega posla nemške vlade z zdravili proti covidu.
Predsednica Bundestaga Julia Klöckner je v internem pismu pojasnila in branila svojo odločitev o prepovedi nošenja značk, ki niso uradni državni simboli. Ta poteza je sprožila ostre odzive, zlasti s strani Zelenih, ki so ji očitali spodbujanje »kulturnega boja« in »mikromanagementa oblačil«, namesto da bi se osredotočila na konstruktivno razpravo.
Spor glede izvolitve ustavne sodnice Frauke Brosius-Gersdorf se je nadaljeval, pri čemer je Univerza v Potsdamu začela preiskavo doktorske disertacije poslanke CDU Saskie Ludwig zaradi obtožb o plagiatorstvu. Ludwigova je predhodno kritizirala Brosius-Gersdorfovo zaradi podobnih obtožb. Dodatno so se pojavile kritike glede prepovedi uporabe simbolov LGBTQ+ v Bundestagu, saj je več poslancev moralo odstraniti mavrične zastave in druge simbole. Zeleni, Levica in SPD so izrazili opozorila pred "kulturnim bojem" v plenarni dvorani in pozvali predsednico Bundestaga Julio Klöckner k "predsedniški umirjenosti" po sporu glede mavričnih zastav, plakatov in priponk. Incident je sprožil razpravo o svobodi izražanja v parlamentu.
Stranki CDU in CSU še vedno blokirata izvolitev ugledne pravnice Frauke Brosius-Gersdorf za ustavno sodnico, kar je sprožilo vprašanja o njeni rehabilitaciji in opravičilu. Kljub temu, da se je kancler Merz postavil za njeno kandidaturo, razprava o pravici do splava je zašla, kar povzroča trpljenje kandidatke. Politična blokada in vloga Jensa Spahna sta v središču kritik.
V Nemčiji je po neuspeli izvolitvi dveh kandidatov SPD za ustavne sodnike nastal politični zaplet. Sodelovanje Unije (CDU/CSU) pri izbiri kandidatov SPD je naletelo na nasprotovanje, saj nekateri menijo, da bi to ogrozilo njihov politični položaj, še posebej ob morebitni prepovedi AfD. Po drugi strani sta Unija in SPD zavrnili sklic izredne seje Bundestaga za izvolitev sodnikov, češ da ni nujnosti. Neuspeh izvolitve je sprožil tudi ostre kritike, pri čemer je Jürgen Trittin (Zeleni) javno kritiziral Jens Spahna (CDU) in kanclerja Friedricha Merza zaradi domnevne nesposobnosti pri reševanju zadeve.